Je nadaljnja klicna oblika imena Tinka, ki je postala znana, ko jo je v svojih povestih o Kekcu iz let 1918-1924 uporabil pisatelj Josip Vandot. Kot krstno ime se je, kot kaže, začela rabiti šele na začetku 70. let 20. stoletja. Ime Tinka pa je klicna oblika imena Tina ali neposredno imen Martina, Valentina ipd.

Ime Martina je ženska oblika svetniškega imena Martin (to pomeni 'pripadajoč/posvečen Marsu'), ime Valentina pa ženska oblika svetniškega imena Valentin (to pomeni 'krepak', 'zdrav'). Obe ženski imeni izvirata iz enakih latinskih imen, ki sta ju nosili tudi staroveški mučenki, možni godovni zavet­nici Tinkar: mučenka v Rimu Martina (3. stoletje) goduje 30. 1., mučenka v Palestini Valentina (3./4. stoletje) pa 25. 7. Še primernejša izbira pa so pomembni moški sveti soimenjaki, npr. mučenec Valentin, ki goduje 14. 2., in kateri od sv. Martinov, vključno z našim škofom in narodnim buditeljem, blaženim Anton...