»… Dam svojega duha v vas, da oživite in vas zopet naselim v vaši deželi. (Ezk 37,14).


Človek se vpraša, kdaj se je ali se bo to zgodilo? Teh poti ne razume, pa čeprav po njih hodi. Ta je ena od mnogih.

Mladenič, za katerega bi lahko rekli, da mu je bilo veliko dano. Zunanja lepota, sprejetost v družbi, uspešnost v športu, brezskrbno otroštvo. Sčasoma pa so se v to prikradli strahovi, negotovost, nerazumljive motnje, drugačno doživljanje. Vse se je postopno spremenilo. Vse, kar »šteje«. Temu, kar je prej kazalo izjemno, so psihiatri postavili strašljivo diagnozo. Bolezen, ki se je ne da pojasniti, še manj ozdraviti. Družina se je ob tej spremembi začela zgubljati, pešati. Nemoč in tema se je zgrnila na mladeniča, na bližnje. Ti so se trudili po svojih močeh, predvsem pa bežali iz tega sveta v nek drug svet, ki pa ni bil več tako lep in popoln. Namesto da bi kot na pomlad mladika pognala, zabrstela in zacvetela, se to ni zgodilo. Korenina je bila nekje...