»Bi šla drsat z mano?« med tekom vprašam prijateljico. Na moje presenečenje zavrne povabilo, kar me močno začudi. Poznam jo namreč že iz otroštva in vem, da rada »športa«, zato si njenega odgovora nikakor ne znam razložiti. Po daljšem prigovarjanju mi vendarle prizna, da že dolgo vrsto let ni drsala ter da se boji, da bi se zaradi tega osramotila pred ljudmi. »Kaj si bodo pa drugi mislili?«

Koliko podobnih zgodb tudi ti slišiš vsak dan: o sošolki, ki se je na brucovanju napila zgolj zato, da bi jo mlajši študentje sprejeli medse; prijatelju, ki bi se po diplomi rad prijavil na razgovor za delo, vendar meni, da bi ga bodoči delodajalec zavrnil zgolj zato, ker nima dolgoletnih delovnih izkušenj; cimri, ki bi se želela prijaviti na tekaški maraton, vendar jo je strah zadnjega mesta, itd.

Mladi smo danes vse preveč obremenjeni s tem, da moramo biti vedno popolni, ker nam je ta miselnost vsiljena. Bojimo se napak in tega, da bomo deležni zavrnitve ali posmeha, če nam k...