Med nepogrešljive vsebine jezikovnokulturnih obravnav gotovo spada vprašanje prevzetih besed (med »klasičnimi« deli o tem lahko omenimo Sovretov spis Šest resnic o tujkah). Seveda noben jezik ni brez prevzetih besed in noben purizem (nasprotovanje prevzemanju kot odziv na preveč po nepotrebnem prevzetih besed in na njihovo kopičenje) ne meri na popolno čistost, pa naj se utemeljuje z narodnopredstavniškimi ali sporazumevalnimi razlogi. Če mislimo le na prevzemanje posameznih tujih besed, se narodnopredstavniški razlogi (obrambno odzivanje na podcenjevanje vrednosti domačega jezika oziroma na zapostavljanje njegovih govorcev) danes vsaj pri Slovencih v samostojni slovenski državi na srečo ne zdijo več posebno resni (ampak v visokem šolstvu in znanosti postaja žgoče prevzemanje tujega jezika kar kot celote); resni pa ostajajo sporazumevalni razlogi. Težko je reči, kdaj (če sploh kdaj) postane prevzeta beseda vsesplošno razumljiva, koliko majhnih in velikih »kratkih stiko...