Svet evropskih škofovskih konferenc je lani oktobra v Bratislavi obravnaval vprašanje sekularizacije in sekularizma in tem sorodnih pojmov kot so laicizem, verska nevtralnost in ločenost Cerkve od države. V različnih državah in okoljih je pojem sekularnosti različno razumljen; od Cerkvi izrazito nenaklonjenih oblik do t. i. pozitivne sekularnosti; ki naj bi - tako je mogoče razumeti ta pojem - temeljila na priznanju verske svobode in pozitivne vloge religije v družbi. V našem, to je slovenskem okolju prepoznamo lahko dve obliki sekularnosti: odklonilno marksistično in brezbrižno meščansko. Za marksistični laicizem je značilno, da se ukvarja z religijo in s tem v družbi vzdržuje neko napetost, ki tudi verujoče spodbuja k večji pozornosti in dejavnosti. Meščanski sekularizem ali laicizem (tudi apateizem) pa je povsem brezkrven, tako rekoč brez stališč in mnenj. Ljudem te usmeritve je vera rahlo zoprna, zato se od nje ograjujejo s poudarjenim nepoznavanjem verskih resnic, z »naprednimi...