Odložimo težke vrče pri vodnjaku žive vode
Odložimo težke vrče pri vodnjaku žive vode
Pred kratkim sem v enem od časopisov prebral satirično misel: »Domnevno krščanski Zahod žensko čedalje bolj slači, medtem ko jo radikalni muslimanski Vzhod čedalje bolj oblači.« Eno in drugo se mi zdi dvorezno, slečena ženska Zahoda vse manj blesti v čaru svoje ženskosti, preveč oblečeni ženski Vzhoda primanjkuje socialnih in družbenih pravic. Kje je sredina? Kam jo postavlja Jezusova evangeljska misel?
Jezus in Samarijanka pri vodnjaku. Očitno je bil zelo vroč dan. Opoldne so Jezus in njegovi učenci prispeli v Samarijo, do Jakobovega vodnjaka. Medtem ko so šli učenci nakupit hrano, je Jezus sedel k vodnjaku, bil je žejen in lačen. Nenadoma je k vodnjaku prišla žena, ki je hotela zajeti vode. Jezus jo je prosil, naj mu da piti. Prepoznala ga je kot Juda. Judje in Samarijani so bili že osem stoletij v sporu, približno tako kot Izraelci in Palestinci danes. Drugačne vere in druge rase, drugačnih pogledov in navad! Razvil se je zanimiv pogovor, pogovor o vodi, ki odžeja...