Pred nekaj dnevi sem pozno popoldan nestrpno pogledovala na uro in se že začela spraševati, ali morda ne čakam na napačnem mestu. Prijatelj, s katerim sem bila dogovorjena za kavo, je namreč krepko zamujal. Ravno ko sem iz žepa potegnila telefon, da bi ga poklicala, je ves navdušen pritekel z avtobusne postaje. Ker ne maram neupravičenega čakanja, sem pričakovala vsaj opravičilo, ki pa ga na svoje začudenje nisem dobila. Sploh mi ni bilo jasno, zakaj je tako srečen. Zadihano mi je sporočil, da je pravkar naredil eno izmed največjih stvari v svojem življenju: sam se je naročil pri zobozdravniku.

Ob kavi mi je razložil, da je vse do konca srednje šole za preglede pri zdravnikih, plačilo položnic, pisanje prošenj za študentsko delo skrbela njegova mama. Ob tem sem pomislila na številne mlade, ki so v podobni situaciji in vse stvari prav tako prepuščajo svojim staršem. Mladostniki se čutijo svobodne, vse dokler se njihovi starši poleti ne odpravijo na dopust in morajo tako nae...