Leta 2003 sem napisal brošuro s pomenljivim naslovom: Zbogom, voluhar! Delo opisuje moj boj in izkušnje s tem glodavcem, ki mi je s svojo dejavnostjo leto prej prepolovil število jablan v domačem sadovnjaku. Od takrat bijeva z na videz prikupnim glodavcem neusmiljen boj. Sreča je včasih na moji strani, spet drugič na voluharjevi. Zato so mi domači predlagali, naj o tem napišem novo knjigo: Voluhar se vrača ...

V boju z voluharjem se zanašam predvsem na pomočnike iz živalskega sveta: na ujede, sove, lisico, kuno belico. V naših logih pa prebiva še ena žival, ki ji v lovu nanj in druge majhne glodavce zanesljivo ni para: velika podlasica ali hermelin (Mustela erminea). Ta živahni predstavnik družine kun pleni predvsem poljske in gozdne glodavce. Lahko pa se loti celo poljskega zajca. Na njegovem jedilniku se znajdejo tudi ptice in njihova jajca ter mladiči in plazilci. Hermelin se giblje skokoma, pri skoku in doskoku pa se mu hrbet izrazito usloči,...