Kako dozorevati ob sprejemanju resničnosti?

Zelo sem hvaležna svojim staršem, da so me naučili življenjskega realizma, da po eni strani vedno upam v dober izid, po drugi strani pa tudi vem, da se lahko zgodi drugače in da ne smem pričakovati nemogočega. Prav to mi zelo pomaga živeti. Ko srečujem najrazličnejše ljudi, mi je pogosto težko, ko vidim, kako je vse njihovo pričakovanje usmerjeno v nekaj, kar se ne bo nikoli zgodilo, in kako so potem nesrečni, ko je drugače, kot so si želeli in pričakovali.

Čisto normalno je, da si vsak od nas želi biti zdrav. Ko zboli, upa, da bodo bolezen lahko pozdravili. So pa bolezni, za katere že vnaprej vemo, da bo treba z njimi živeti, in vsa umetnost je v tem, da si znaš urediti življenje tako, da boš lahko z boleznijo čim bolje živel. Lahko pa tudi porabiš vso življenjsko energijo za boj proti bolezni, ki ga nazadnje izgubiš in si na smrt nesrečen.

To ne velja nujno samo za bolezen. Poznam dekle, no, zdaj že žensko sred...