Zakon je več kot vajina ljubezen. Ima večjo čast in oblast, ker je božja, sveta ustanova, po kateri hoče ljudi ohraniti do konca dni. V svoji ljubezni se vidita, kot da sta sama na svetu. Vendar sta v svojem zakonu člen v verigi ljudi, ki jim Bog v svojo slavo pusti, da prihajajo in odhajajo, in jih kliče v svoje kraljestvo. V svoji ljubezni gledata nebesa lastne sreče, z zakonom pa sta odgovorna za svet in ljudi. Vajina ljubezen pripada le vama osebno, zakon pa je nekaj nadosebnega, stan, služba ... Kakor sta dala prstan drug drugemu najprej sama in sta ga potem še enkrat prejela iz župnikovih rok, tako prihaja ljubezen od vaju dveh, zakon pa od Boga ... Vajinega zakona ne bo vzdrževala vajina ljubezen, odslej bo zakon vzdrževal vajino lju­bezen. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje (Mt 19,6). Bog vaju je združil v zakonu; tega nista naredila vi­dva, ampak Bog. Ne zamenjujta svoje ljubez­ni z Bogom. Po božji volji je vajin zakon neločljiv. Bog ga varuje pred notranji...