Tisoč let pred svojo slavno someščanko, Frančiško Rimsko, se je v vrste plemenitih in pobožnih Rimljank, ki so živele svetniško, zapisala tudi sveta Lea. Čeprav o njenem življenju ne vemo veliko, pa je za to, da lahko občudujemo njeno svetost, dovolj, kar je o njej zapisal sveti Hieronim. Medtem ko se je Frančiška poleg molitve in kontemplacije veliko posvečala dobrodelnosti in prispevala k temu, da je Rim srečno preživel eno najhujših tragedij v svoji zgodovini, je bila Leina vloga bolj duhovna. Bila je ena izmed žena, ki so imele to srečo in milost, da jim je sam sveti Hieronim razlagal Sveto pismo in jih vodil v duhovnem življenju, potem ko se je vrnil iz Betlehema v Rim. S svojimi krepostmi je bila spodbuda za vso okolico, tako da jo Hieronim brez pridržka šteje za sveto, celo »presveto« osebo. Umrla je istočasno kakor njen »nesojeni« poganski snubec Vecij, zato Hieronim v prispodobi primerja njuno smrt s smrtjo ubogega Lazarja (Lea) in bogatina (Vecij) iz evangeljske prilike....