Apostoli so na gori doživeli nekaj izjemnega: videli so Jezusa, ki se je spremenil, obraz mu je zasijal kakor sonce. Slišali so glas iz oblaka: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Namesto da bi se razveselili, so se prestrašili. Takšni smo ljudje, premalo veseli in preveč potrti!

_•Neka vplivna gospa, pobožna in malo čudaška, je kar nekaj župnikov prosila, da bi se je pri vsaki maši spomnili s posebno prošnjo. Gospodje so takšno prošnjo zavračali. Potem se je obrnila še na stolnega župnika. Ta jo je poslušal in rekel: »Gospa draga, pri nas pa to že delamo!« »Ali res?« se je začudila in vprašala: »Katero prošnjo pa molite zame?« Župnik: »Spomnimo se vas pri očenašu, ko molimo: In reši nas hudega!«


_•Bogoslovci so nekoč morali v bogoslovju med kosilom pridigati, da bi se tako naučili te nujno potrebne veščine duhovniškega poklica. Ko je bogoslovec pridigal, so drugi v tišini jedli, na koncu pa je eden ocenil pridigo. Bogoslov...