Papež Frančišek je pri tradicionalni postni avdienci za duhovnike rimske škofije 6. marca v Nervijevi avdienčni dvorani (prišlo jih je okrog 2000) le-te povabil k usmiljenju in skrbi za ljudi v stiskah in težavah. Cerkev ne potrebuje neosebnih, hladnih in sterilnih duhovnikov, »klerikov iz laboratorija«, kjer je vse lepo in čisto, marveč duhovnike, ki tako kot v vojaški bolnišnici zdravijo rane. Kadar je nekdo ranjen, je potrebno najprej ozdraviti odprte rane, šele potem sledi posebna terapija. »Toliko ljudi, tudi v Cerkvi, je ranjenih zaradi gmotnih težav ali škandalov, utvar sveta. Duhovniki moramo biti tem ljudem blizu.« Usmiljenost ni pretirana obzirnost in tudi ne neprimerna ostrina. To zlasti velja za zakrament pokore. Spovednik ne sme biti preveč velikodušen oziroma prestrog. »Niti laksizem niti rigorizem ne podpirata svetosti. Usmiljenost v prvi vrsti pomeni zdravljenje ran. Če je nekdo ranjen, najprej potrebuje to, šele potem pride na vrsto posebna obravnava. Najprej je pot...