Svoje prvotno življenjsko okolje, stepo, je že v davnih časih v celoti zamenjal za tisto, ki ga je oblikoval človek. Človekova bližina z značilnostmi prirejenega okolja mu omogoča preživetje v vseh letnih časih, od severa do juga, od vzhoda do zahoda, od morja do sredogorja. Postal je pravi svetovljan, saj je s človekom naselil vse celine in postal ikona kmečkih dvorišč, mest in velemest. Uspešno se pretolče skozi hude zime, iščoč možnosti preživetja tam, kjer mu brez ljudi ne bi nikoli uspelo. Je pravi mojster preživetja od tistega, kar pade drugim od mize, prilagodljiv je in prav nič prevzeten. Njegova raševinasta obleka je izraz skromnosti. Pravi proletarec je v pisanem svetu ptic, ki se ponašajo z lepo pesmijo in barvami, med katerimi ga njegovo preprosto čivkanje in skromne barve prikažejo kot neugledno niče.



Ljudje smo krivični že drug do drugega. Delimo se na lepe in grde, pametne in neumne. Nekdo med nami ima morda...