Dragi neznani grafitar!

Ne poznam te. Ne vem, kdo si in kakšen si.
Ne vem, ali si star ali mlad, ali si moški ali ženska.
Ženska najbrž nisi, ženske ponavadi ne pišejo po zidovih,
posebno takih krvavih gesel ne. Ali pa tudi.
Pravijo, da so ženske včasih še bolj krvoločne od moških.
Star najbrž tudi nisi, stari ljudje svoj gnev izražajo drugače.
Kdo te je prizadel? Ali si prizadet sam ali tvoji bližnji?
Starši, bratje ali sestre, morda tvoje dekle?
Ali – kar je najbolj verjetno – tvoj ded,
ki v sebi nosi še nezaceljene rane iz druge svetovne vojne?
Veliko hudega se je zgodilo v tej vojni. Moralo je biti res hudo,
da si celo ti, ki tega nisi doživljal neposredno,
poln bolečine, grenkobe, gneva in sovraštva.
Vse to izpoveduje tvoj grafit. Klati želiš, zabadati nož,
videti kri, ki brizga na vse strani, teče v potokih.
Ali misliš, da bo ta kri zacelila rane, ki bolijo tebe in tvoje bližnje?
Ali misliš, da bo odp...