»Otroška knjiga«, ki skriva veliko več.
Čeprav velja, da je Hobit ali Tja in spet nazaj napisan v igrivem, mestoma norčavem slogu in da povest ne skriva, da je namenjena tudi »pripovedovanju pred kaminom sedeči gručici otrok«, pa je to le eden od Hobitovih obrazov. Hobit je namreč otroška knjiga »samo v tem smislu, da bi jo prvič lahko brali v otroštvu«. Pod površjem, ko motrimo avtorjeve vzgibe in namene pisanja, se skrivajo krščanske vrednote in smernice moralnega ravnanja, čeravno oblečene v mitološko ali pravljično ozadje. Zato je mogoče Bilbovo pustolovščino primerjati z lepim okrašenim plaščem (Tolkienu tako ljubem), ki ga je treba »sleči«, da lahko odkrijemo neizrečeno krščansko sporočilo v domišljijski preobleki.

S tem ne trdim, da je Tolkien svojo vero in prepričanje preprosto zavil v pripoved o hobitu z imenom Bilbo. Zgodba nima kakšnega skrivnega pomena, trdi Tolkien. A vendar, nekje drugod Tolkien izjavi na vi...