Kako nam v bolezni lahko pomaga bolniški duhovnik in prejem zakramentov?

Naše življenje se lahko v trenutku obrne na glavo. Slaba novica, izguba službe, prometna nesreča ali nepričakovana diagnoza neozdravljive bolezni. Prvi odziv je zagotovo šok, občutek popolne nemoči, za povrh pa še črv, ki neprenehoma gloda: »Zakaj ravno jaz? Kaj sem vendar naredil narobe?« Na nas se zgrne tema in nas lahko prekrije, da nismo več sposobni videti še kaj lepega. Pa vendar to ni vse v našem življenju. Najmanjša lučka, ki jo lahko prižge kdo od najbližjih, nam pomaga, da okrog nas ni več samo tema. Ni dobro človeku samemu biti, velja za vsakogar, toliko bolj za hudo bolne ali kakor koli trpeče.

V primežu nemoči

Pred leti sem se po hujši prometni nesreči sama znašla v primežu popolne nemoči. Dva meseca sem ležala na hrbtu in za vsako najmanjšo stvar sem potrebovala pomoč. Prosim je bila beseda, ki sem jo intenzivno vadila, toliko bolj, ker sem težko govorila zaradi p...