»Pošlji mene« (Iz 6,8).

Do najglobljih, najbolj skritih kotičkov srca preroka Izaija pretrese videnje božjega veličastva. Ob opevanju božje svetosti spozna vso svojo majhnost in šibkost. Toda v videnju božjega svetišča, ki ga napolnjujejo angeli, ga hipoma prežari spoznanje, da mora prav on preprosto odgovoriti na božji klic, čeprav vsi človeški razlogi govorijo nasprotno. Mogočni glasovi angelov ne stresajo le podbojev vrat božjega svetišča, pač pa v temelju zamajejo tudi vse njegove življenjske načrte.

Podobno o svoji poklicanosti v pismu Korinčanom piše tudi apostol Pavel. Izmed vseh apostolov je prav on najmanjši, najbolj grešen in nevreden. Preganjal je božjo Cerkev, toda srečanje z Jezusom Kristusom na poti v Damask, kamor je šel preganjat prve kristjane, ga je pretreslo v globini srca. Iz zagrizenega preganjalca kristjanov postane še bolj goreč Jezusov apostol.

Svoje sodobnike sedaj spodbuja, naj zaklad evangelija, ki so ga prejeli, živijo in ozna...