Na vejalniku vere
Na vejalniku vere
Kaj nam obrača vero v narobe smer?
»V žepu jo nosim, belo hostijo.« Taka je izkušnja današnjega duhovnika. Misijonarjev brat Gnidovec pa v spominih popisuje, kako je še sredi vojne s cerkovnikom cingljaje hodil previdevat umirajoče. Vmes je tri četrt stoletja. Vmes je tudi ves potek koncila, od tedaj pa je mimo zdrsnilo pol stoletja. Udeležil se ga je pokojni nadškof Vovk, ožgan z ognjenim poljubom zločinske nakane. Beremo, kako bogovdano je sledil vsem razpravam. Le šepetaje je prišla do ušes tudi njegova zaskrbljenost. Udarilo je v dve smeri: v skrajno prekucijo in v nekompromisno zavezo tradiciji. Spremenili so se prezbiteriji, spremenilo se je marsikaj. Vrenje in kar veliko samovolje. Glasovi kakega kardinala, ki podira, in drugega, ki gradi. Umirjen usmerjevalni glas prejšnjega in sedanjega svetega očeta. Ni tjavdan oklicano leto vere ravno ob 50. obletnici drugega vatikanskega zbora. Žarometi usmerjeni k osebni veri.
V žepu jo nosim, belo hostijo. Prižeto k...