Sploh ne, pač pa v šestih, če smo že pri številu dni, kot je zapisano na začetku Svetega pisma. Zadnji dan je samo počival, delal ni: 1 Mz 1,1–2,4a. Drugače pa: Ne! Bog ni ustvaril sveta niti v šestih dneh, temveč je to simbol, ki ga pisec uporabi, da bi lahko verniki v stvarstvu zaslutili veličino in premišljeno urejenost. Prva vrstica Svetega pisma se glasi: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1 Mz 1,1). To ni odlomek iz fizikalne maturitetne naloge ali iz velike enciklopedije vesolja, temveč poved, ki bralca vabi, da se čudi, kakšen je Bog in kakšen odnos imamo lahko do njega. Če tovrstne odlomke beremo z očmi, ki jih prepričajo samo znanstveni dokazi in tehnična izvedba stvari, ne pridemo daleč. Ne, ker bi se izmikali razumskim pretresom, pač pa zato, ker ima vera drugačen namen kot znanost. Ko v Svetem pismu beremo, da je Bog ustvaril svet, to kaže na namen, ki ga ima Bog s tem svetom: stvarjenje preprosto mora odsevati božjo dobrohotnost in strast. Lahko bi se namreč z...