Božja luč, večno življenje, pričakovanje Odrešenika … veliko je simbolov adventnega venčka, ki smo ga na Slovenskem prevzeli od germanskih narodov v drugi polovici 20. stoletja. Toda ne povsem. Kot pojasnjuje Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev,

so v Mežiški dolini že v 17. stoletju prihajali na vse štiri adventne nedelje otroci iz posameznih vasi v župnijsko cerkev k zornicam. Postavili so se pred glavni oltar, na glavi pa je imel vsak zelen adventni venec in sedem gorečih svečic. Po maši so koledovali od kmetije do kmetije in prepevali adventne in božične pesmi, povsod pa so jih pogostili s posebnim, »adventnim kruhom«. S temi venčki so se »adventni otroci« udeležili slavnostnega sprevoda na polnočnico. Danes adventne venčke radi izdelujejo vsi: otroci, družine, starejši pa tudi kulturna in turistična društva. O tem objavljamo nekaj novičk, ki smo jih prejeli ob začetku adventnega časa.


Največji adventni venec na svetu