Pustimo, da nas pričakovanje spreminja

Z nostalgijo se spominjam, kako smo praznovali božič, ko sem bila majhna. Ko so bili moji otroci majhni, smo še znali praznovati. Zadnja leta, ko so otroci tako rekoč odrasli, pa se navadno na sveti večer skregamo in imamo vse prej kot praznovanje. Mojca

Danes ljudje res skorajda ne znamo več praznovati. Naši predniki, preprosti kmečki ljudje, so dobro vedeli, da dan ne sme biti enak dnevu, da so, kot pravi Mali princ, ceremonije potrebne. Zanje je bila vsaka nedelja praznik. Od ponedeljka do sobote so pošteno garali, v nedeljo pa ni nihče prijel za delo. Pražnje oblečeni so šli k maši. Po nedeljskem kosilu, ki je bilo drugačno od delavniškega, pa so si vzeli čas za počitek, branje, za obiske in pogovore.

Pa ne samo nedelje, tudi državni prazniki nam niso dosti mar. Niti za dan državnosti se nam ne zdi vredno izobesiti zastave, pa tako smo si želeli neodvisno, samostojno Slovenijo.

Cerkveni prazniki...