»Zaradi napuha so angeli padli, preko ponižnosti je človek povzdignjen,« piše sveti Avguštin. V pastirski votlini zunaj Betlehema leži otrok, učlovečeni Bog, zveličar tega sveta, ob njem pa Marija in Jožef, mati in skrbnik, božja služabnika, ki sta vsak v svoji nenadomestljivi vlogi Bogu rekla »da«. Božična skrivnost nas sooča s skrivnostjo vsemogočnega Boga, ki je »podobo hlapca vzel nase«, ker nas ljubi, da bi nas, pogubljeni človeški rod, odrešil suženjstva greha in nam odprl vrata v večno življenje. V poslušnosti Marije, ki svobodno in vdano sprejme vlogo matere Božjega Sina, v ponižnosti Jožefa, ki kljub pomislekom sledi angelovemu naročilu v sanjah, pa nam razkriva tudi nesluteno veličino človeka.

Eno izmed pomembnih sporočil božične skrivnosti je zagotovo ta, da človek postane velik samo takrat, ko se skloni pred Največjim, ko sprejme usodo, ki mu je namenjena, ko prizna Tretjega zunaj sebe in se odpove »malemu sebičnemu in prevzetnemu diktatorju« v svoji notranjosti...