Zahvaljujem se za čast, ki mi jo je izkazala Družina s povabilom, da napišem zadnjo rubriko, s katero je ta tednik spremljal t. i. proces PIP-a (Pridite in poglejte). Ker te dni prebiram zbornik 5. katoliškega shoda iz l. 1923, naj mi bralci ne zamerijo, če se ne morem odreči skušnjavi primerjave.



Katoliška Cerkev na Slovenskem je imela l. 1923 veliko družbeno moč. Samozavestno je načrtovala praktično vse, kar je bilo v slovenski družbi vzgojnega in kulturnega ter precej tega, kar je bilo političnega. Pravcati socialni inženiring, bi rekli danes. Ki pa ni zajemal le splošnih usmeritev, ampak je bil natančen in vseobsegajoč. Shod se je ubadal s kmetijstvom, telovadbo, ustanavljanjem kulturnih domov, ljudskim gledališčem, družino, problemom alkoholizma, vodenjem arhivov ... Cerkvi ni bilo težko izvajati službe narodne voditeljice. Močnih alternativnih elit ni...