Zadovoljstvo ob skupni hoji po poti k dokončnemu Cilju

Letos poleti sem temeljito pospravljala po svojem stanovanju in marsikaj vrgla proč. Na primer številne fotografije in kasete. Leta in leta so ležale v omari, ne da bi jih sploh pogledala. Čemu neki naj bi jih še imela. Za mnoge ljudi vem, da imajo omare polne kovčkov z diapozitivi, ki jih že leta ni pogledal nihče. Le za koga? Vse to so stvari, ki veliko pomenijo nekomu, ki jih je naredil, prav nič pa zanamcem. Prav olajšana sem bila, ko sem se marsičesa znebila.

Prav ob tem času sem spremljala ljudi, ki so imeli veliko premoženja, pa jih je to naenkrat začelo dušiti in obremenjevati. Le kaj ti pomagajo tri hiše, ko si star in bolan in ne moreš več skrbeti zase, kaj šele za hiše. Takrat potrebuješ ljudi, ki ti stojijo ob strani. Nekaj tega sicer lahko plačaš, ampak potrebuješ tudi ljudi, ki so ti prijateljsko naklonjeni. Teh ne moreš dobiti za denar.

Ob tem se je pred menoj zelo jasno postavljalo vpra...