Jaslice: poezija in stvarnost
Jaslice: poezija in stvarnost
Jaslice so nežen izum svetega Frančiška Asiškega, občutljive in pesniške duše, občudovalca božjega stvarstva, a tudi preizkušanega človeka. Z jaslicami gotovo ni hotel odeti Rojstva z neko romantiko, o kateri v evangeliju ni sledu. Ne vem, kaj misli teologija o Marijinem porodu, ali je bil naraven ali čudež, kakor bi sklepali iz resnice, da je bila devica pred porodom in po porodu. Vsekakor v hlevu ni bilo kaj čudežno romantičnega, ampak tema, puščoba in smrad. Sicer pa že priti peš (mogoče z živinčetom zaradi Marijine nosečnosti) do Betlehema iz več kot sto kilometrov oddaljenega Nazareta ...
Kakšna romantika je bila za ubogega Jožefa najti prenatrpano gostišče in iskati med ovčjimi stajami znosen kotiček ...
Res, evangelij poroča o angelskem zboru, ki je zapel slavo Bogu in voščilo miru dobrim ljudem. Res, prišla je velika tolažba obiska modrih z Vzhoda in verjetno preselitev iz hleva v bolj človeško okolje, a prišla je tudi napornejša pot zaradi nošnje Dojenčka,...