Nedavno je neki družboslovec povzročil viharček v kozarcu vode z izjavo, da je potrebno odstraniti vodstva političnih strank, ki da so glavni krivci korupcije na Slovenskem. V strankah, ki nosijo levji delež odgovornosti za naše nezavidljivo stanje, so modro molčali, kakor da bi se jih tozadevne kritike sploh ne dotikale. So se pa zato, v svoji pregovorni premišljenosti, na izjavo nemudoma odzvali pri največji opozicijski stranki in jo označili za nič manj kot napad na demokracijo. Ta sodba je najbrž nekoliko pretirana. Omenjeni družboslovec je namreč dejansko pozval le k etični prenovi političnih elit. Že kratek vpogled v njegovo siceršnje pisanje bi razjasnil dvoje: da pri tem nikakor ni mislil na nedemokratične in protiustavne ukrepe ter da se pri svojih sodbah rad poslužuje apokaliptičnega tona.

Nagnjenje po nezmernem izražanju mu seveda težko štejemo v dobro. A priznati moramo, da se je tovrstni preroški refleks v zadnjem času razpasel čez vse mere. Zdi se, da v javnos...