Br. Gregor Rehar o prostovoljnem delu na Karitas




Veliko časa preživiš na Karitas. Na kaj pomisliš ob besedi karitas?

Ob besedi karitas mi prihajajo na misel naprej besede Bog, Cerkev, človek, ljubezen in skrb za sočloveka. Če gremo na romanje, eni hodijo hitreje, drugi počasneje. Vsi lahko pridemo do cilja, če smo pozorni drug na drugega in si pomagamo.
Dela je veliko, prostovoljcev pa je zmeraj premalo. Prostovoljci, lepo vabljeni! V sedanjem položaju je vedno premalo rok. Imamo dve izbiri: lahko gledamo televizijo, se pritožujemo in jamramo, ali pa se odločimo, da bomo kaj spremenili in začnemo z majhnimi, preprostimi dejanji.

Čut za stisko bližnjega so ti privzgojili že doma.

V naši družini je bilo samoumevno, da si pomagamo med seboj in drugim. Oče ima sklerozo multipleks, začelo se je s težavami s hojo, nato je dobil voziček, zdaj je že na postelji, a me še vedno navdihuje...