Jezikoslovje se ne omejuje na obravnavanje jezika po sistemskih ravninah od glasoslovja do skladnje in pragmatike ali na jezikovno zgodovino, temveč osvetljuje tudi njegovo konkretno rabo v umetnostnih in neumetnostnih besedilih oziroma vlogo v družbenem sporazumevanju. Pri sporazumevanju moramo upoštevati tudi možnost nastajanja nesporazumov in načine njihovega premagovanja.

Zakaj in kako prihaja do nesporazumov? Vzrokov je več, temeljni vzrok pa je že v naravi jezikovnega znamenja kot dvostranskega pojava. Beseda ima svojo izrazno plat (zvočno/glasovno ali svetlobno/pisno) in pomensko plat (duševne predstave o resničnosti, pojmovnost), prva je čutom neposredno dostopna (preverljiva), druga ne; slišimo ali vidimo glasove oziroma črke, o pomenu pa lahko samo sklepamo, ostaja skrit v sobesednikovi duševnosti (zanimivo je, da je koren men- iz slovenskih besed pomen, meniti, mnenje ipd. etimološko soroden s korenom men- iz latinske besede mens »duh« in njenih pre...