Med najvulgarnejšimi in tudi najplehkejšimi rečenicami na račun vere je bila fraza, da je vera opij za ljudstvo. To se pravi mamilo, ki naj bi z lažnim obzorjem sreče v onstranstvu odtegovalo človeka od družbene angažiranosti za čim srečnejše življenje v tostranstvu, če že ne za raj v njem.

Frazo je danes redko slišati, morda tudi zato, ker se je človek totalitarnega 20. stoletja tostranske sreče od gulagov do Auschwitzev in Golih otokov kar najedel.

Fraza je vsekakor stara, izvira iz pubertete komunizma in morda jo je izrekel njegov prerok Karl Marx.

Pa denimo za hip, da je krščanstvo res opij. Se ta opij, ki je danes na Zahodu po splošnem mnenju v upadu, da primerjati s celo vrsto opijev, se pravi prividov, s katerimi se danes opija človeštvo?

Pustimo opij totalitarizmov, da bodo prinesli »red« na zemljo, posebno opij »brezrazredne družbe«, ki ga je zvaril Marx, izumitelj najmočnejšega mamila v zgodovini, povzemimo druge, modernejše opije. Za o...