Ali je vzgoja za primerno vedenje prepuščena le še staršem oziroma družini?

Že kar nekaj generacij v šolskem spričevalu nima ocene vedenja. Nekaj desetletij po 2. svetovni vojni se je vedenje ocenjevalo kot drugi predmeti, z običajnimi ocenami od odlično do nezadostno. Nato je številčno ocenjevanje nadomestilo opisno: vzorno, primerno, manj primerno. Končno pa je sledila ukinitev ocenjevanja vedenja. Kot da vrlina lepega oziroma primernega vedenja ne sodi v sodobno šolo. Kot da količina znanja že sama po sebi človeka vodi do primernega vedenja povsod, kamor ga življenje pripelje. Pa znova in znova vidimo, da ni tako. Ali pa so vzgojitelji klonili pred valom vedno večjega vrednotenja svobode oziroma svobodnega vedenja? Ali je vzgoja primernega vedenja prepuščena le še staršem oziroma družini?

Da je človekovo vedenje danes problematično, navsezadnje dokazuje tudi množica literature. Vse več je priročnikov o bontonu in etičnih kodeksov. Pred leti me je o lepem ved...