Draga Marjana!

Kar predstavljam si vaju pred televizorjem – res se tudi jaz ne morem osamiti v teh dneh, ko ne veš, kaj se bo zgodilo jutri, ko je videti, da bodo reči zdaj zdaj ušle z vajeti. Ko so se v Mariboru odpravili k svetnikom na domove, me je res pretreslo spoznanje, da ni več nobene varnosti na svetu. »Pridemo tudi na dom!« Pred očmi so mi zaplesale podobe kuklusklanovcev, ki so ponoči z ognjem hodili na domove urejat družbo, pa misel na pogrome, v katerih so ljudi vlekli iz postelj, pa na obglavljanje kraljev in cesarjev in umor socialističnega diktatorja še v našem času, pa na vse druge strahote, ki so nastale, kadar so ljudje podivjali. Nisem mogla spati: premišljevala sem, kako je pravzaprav urejena družba? Saj živimo skupaj zato, da bi nam bilo laže, organizirano in urejeno, ne? Nimamo mestnih obzidij, da bi se zavarovali, nimamo trimetrskih ograj s psi čuvaji, pred hišo ne hodi čuvaj – zaupamo urejenosti družbe. In zdaj – kaj lahko hodijo kar na domove?...