Povprašal sem svet,
zakaj je obsodil srce,
in slišal sem obtožbo:
»Krivo je, ker je slepo in ne vidi gub,
ker je gluho in ne sliši ukazov,
ker je nemo in se ne pritožuje,
ker je darežljivo in se ne brani;
krivo je, ker vztraja v odpuščanju,
ker verjame v ljubezen in zvestobo,
ker zaupa le v milost in dobroto,
ker hoče odnos in ne uspeh,
ker postavlja sočutje pred moralo,
ker govori o Bogu brez pooblastil …«

Povprašal sem srce,
zakaj ga je obsodil svet,
in slišal sem priznanje:
»Krivo sem, ker nisem popolno,
ker se nočem postarati,
ker vem, kaj je laž in kaj je resnica,
ker je le življenje odkupnina zame,
ker preziram krvave mline ideologij;
krivo sem, ker nisem brez sramu,
ker sem zatočišče sanjam in hrepenenju,
ker tvegam delati, kar verujem;
krivo sem, ker vse zapisujem s krvjo,
ker si iz bolesti delam zdravila,
ker sem prenapolnjeno z berači,
ker Bog piše svoje...