Mihaela in Boštjan Rakovnik iz Slovenj Gradca sta se prvič srečala v decembru »službeno«: sodnica je potrebovala steklo in šla h steklarju. Njuna skupna točka, še preden sta se poznala, je bila Uršlja gora, kamor sta vztrajno hodila prosit za življenjskega sopotnika. In sv. Uršula jima je izprosila drug drugega. V novo leto sta stopila že kot par. Za valentinovo pa je Boštjan Mihaelo zaprosil, če bi bila njegova žena. Dovolila sta si čas za spoznavanje in se po dveh letih skupne hoje pred enajstimi leti poročila.

Boštjan: Živimo z mojimi starši, zato je vsak dan znova treba skrbeti za odnose in biti v odnosih mož – žena, sin-oče, sin-mati. Nisi več ne sinček, ne sestrica, ampak si mož, žena.
Mihaela: Ko sva se preselila sem, sva se odločila, da bova imela vse ločeno, naši odnosi pa so kljub vsemu lepi in smo povezani kot prava družina.
Že nekaj let sodelujeva pri pripravi na zakon v dekaniji Vuzenica - Radlje in vidiva, kako je v odnosih s starši...