Poslavljanja
Vsako slovo je majhna smrt

Sredi poletja sem srečala znanca, malo starejšega od mene, ki se mi je zdel prav žalosten. Potem sva se malo več pogovarjala in kar takoj na začetku mi je rekel: »Sama poslavljanja so, dan za dnem. Prav žalostno. Piši kdaj o tem.« Potem mi je malo bolj natančno povedal, za kakšna poslavljanja gre. Zgodilo se je v enem samem tednu. Soseda, s katero so se dobro razumeli, je umrla in je bil na pogrebu. Sin, z dvema najstnikoma, se je ločeval in družina je razpadala in se poslavljala. Dobra družinska prijatelja sta se poslavljala, ker sta odšla v dom. In dan pred najinim srečanjem se je poslovil župnik, ki so ga imeli zelo radi. Odšel je v drugo župnijo.

Verjetno je to zgodba mnogih ljudi. Pravzaprav vsakogar od nas. Vsi vse življenje doživljamo poslavljanja, ki so včasih bolj boleča, drugič spet manj. Tudi jih ne doživljamo v vseh življenjskih obdobjih enako. Včasih nas prizadenejo bolj, drugič manj. Nekaj bolečine pa j...