Moj Bog, molim te, edinega Boga in Očeta vseh, ki si nad vsem in v vsem. Molim te, kolikor je v moji moči, kot edino resnično življenje in luč svoje duše, Luč, ki jo bom nekoč jasno spoznal in jo iz obličja v obličje gledal, ko bom po tvoji milosti v nebesih. Verujem, večni in nedoumljivi Bog, in te molim. Saj si neskončno čudovitejši in mogočnejši kot vse to vesoljstvo, ki ga gledam. Molim te, neskončni Božji Duh. Molim te, ker si tako skrivnosten in nedoumljiv. Če ne bi bil nedoumljiv, bi ne bil Bog. Kako naj omejeni človeški razum doume Boga, ki neskončno presega vse, kar je ustvaril.

Vsemogočni Bog, ti si neskončna popolnost. Zame je zadosten dokaz, da si in da si najpopolnejše bitje, to, da mi izkazuješ toliko ljubezni in usmiljenja. Te resnice se držim, ker jo od mladih nog izkušam in je postala del moje razumne narave; če bi jo zatajil, bi zatajil samega sebe in postavil na laž svoje duhovno bitje. Oklepam se je, ker mi o njej priča moja najbolj notranja zavest; ker...