Ob rob krimskemu seznamu

Da na Sloveniji leži breme komaj pregledne množice nepokopanih žrtev medvojnih in povojnih pobojev, je vsemu načrtnemu zamolčevanju in prikrivanju navkljub danes tako otipljivo dejstvo, da mu razumen človek pač ne more ugovarjati. V takih razmerah se ne zastavlja več vprašanje, ali so ti mrtvi med nami ali ne, temveč le vprašanje, kako bomo odgovorili na njihovo nepokopanost: ali se bomo prepustili ignorantski drži in jo cinično zavili v celofan neobremenjenega gledanja v prihodnost ali pa bomo mrtvim in živim žrtvam pogledali v oči in kaj storili, da bo njihovo trpljenje le odeto v blagodejno, morda odrešujoče sočutje.

Družinin odgovor, ki izhaja iz temeljnega spoštovanja človekovega dostojanstva, je pri tem razmisleku že dolgo jasen: žrtev, ki desetletja ni mogla in smela priti do besede, mora imeti priložnost, da tudi v javnosti spregovori o svoji usodi. Če ji takšne možnosti nočejo ponuditi mainstream mediji, to ne...