Bodimo vendarle kristjani

Zelo mi je žal, da se katoliški tisk ni pozanimal neposredno pri meni, kako je bilo s sveto mašo na Sveti Gori za pokojne partizane, taboriščnike, tigrovce, … in vse padle. Tako bi se izognili marsikateremu nesporazumu, ki se kaže v pismih bralcev.
Pri sveti maši je somaševal tudi vojaški kaplan g. Milan Pregelj, ki je bil nekaj tednov prej navzoč pri spominski slovesnosti za padle domobrance v Rovtah. Sveto mašo smo začeli z znamenjem križa, ki je znamenje trpljenja, smrti pa tudi zaupanja v božje odpuščanje. Kot »materialni izraz« tega upanja je bil na oltarju križ, ki ga je izdelal slovenski fant, ki je umrl v taborišču Mauthausen, in ga pred smrtjo dal prijatelju s prošnjo, naj ga izroči njegovemu ljubljenemu dekletu.

Tudi v krščanskih krogih pozabljamo, da je velika večina fantov in mož, ki so odšli v partizane, in teh, ki so bili odpeljani v taborišča, bila kristjanov. Priče vedo povedati, kako so...