Ko je režiser predlagal, da bi naredili veseloigro, sem takoj sprejel, saj se mi zdi pomembno, da kristjani znamo pokazati veselje, da se znamo zabavati, kar je pomembno za te turobne čase. Je pa igra Dve nevesti več kot le zabava. Posveča se vprašanju družine in njene sreče. Po zablodah in iskanju le materialnih koristi, poskusu življenja s pomočjo laži in prevar, se zgodba družin konča v spoznanju modrosti in pravih vrednot. Tema je aktualna tudi danes. Režiser je s svojim talentom igri vdahnil tiste vsebine, ki nam danes morda najbolj manjkajo, to je človeške, krščanske vrednote. In vseh vrst odnosov: do dobrin, narave, dela, še zlasti pa odnosov med ljudmi. Od daleč sem spremljal nastajanje igre in se čudil, kako »naselje« postaja kot ena družina. V tem času individualizma, ko se tudi sosedje komaj poznajo, na ulici se komaj pozdravijo, so se povezali in delali za skupno stvar: pomagati ljudem v stiski. Gledališče je dokaz, da lahko svet spreminjamo samo z ljubeznijo, s pričevan...