»Kdor noče delati, naj tudi ne jé« (2 Tes 3,10).

Apostol Pavel Tesaloničanom ne očita, da nič ne delajo, ampak da ne delajo nič pravega, se pravi koristnega. Delati je potrebno, za preživetje je potrebno skrbeti odgovorno do vseh. To pa pomeni, da delamo vsi. Eni to, drugi drugo. Eni z rokami, drugi z razumom, tretji s srcem, četrti s trpljenjem … Skupaj pa v povezanosti, spoštovanju in pravičnosti do svojih bližnjih, do župnijske, dekanijske, škofijske skupnosti, ... v povezanosti vesoljne Cerkve. »Častiti Boga: Bog je vedno prvi! Nato pa početi to, kar nam svetuje Jezus: pomagati drugim,« nas opominja papež Frančišek.

Vsak od nas je poklican in poslan, da izpolni nalogo, ki mu je zaupana. Z delom se namreč Bogu damo na voljo. Skupnost trpi škodo, če se kateri od članov ne trudi, če ne dela oz. noče delati. »Ladjo sestavlja mnogo žebljev, če eden, dva, trije, ... deset ali več popusti? ... V letalu je mnogo delov, če eden popusti? ... V verigi je mnogo členov, če...