Graški škof Egon Kapellari je sredi oktobra napisal svojim vernikom pastirsko pismo. Dodal mu je gotski relief ptujskogorske Marije Zavetnice s plaščem. Škof poudarja, da Cerkev v vsaki dobi potrebuje oba pola: karizmo modrega učitelja in karizmo preroka. Prvo značilnost uteleša zaslužni papež Benedikt XVI., drugo papež Frančišek. Danes doživljamo prenapeto kritiko in hude napade na Cerkev. Ob tem škof pravi: »Cerkev ima tudi napake. A Cerkev je naša mati in matere ne tepemo.« Izmed številnih pomembnih vprašanj sta v pastirskem pismu omenjeni dve: uboštvo in bogoslužje. Papež Frančišek je celotni Cerkvi znova približal osvobajajočo moč in lepoto uboštva. Ob tem naj bi se vsakdo vprašal: Kaj pomeni uboštvo zame? Kako lahko pomagam potrebnim? Drugo pomembno vprašanje se nanaša na naš odnos do svetega bogoslužja. Papež Benedikt je poudarjal, da mora bogoslužje vedno prevevati svetost, preprostost in lepota. Sveto obhajilo moramo prejemati spoštljivo in vredno. Pred prejemom obhajila je...