V pastoralnem letu 2012/13 smo si zastavili za cilj redna mesečna srečanja, odprtost vsebinskega dela seje (pogovori o PiP-u) za širšo javnost in poglabljanje teološkega znanja s prebiranjem KKC. Dejansko se je stvar razvila tako, da smo v adventu imeli v vsej dekaniji razlago KKC, o PiP-u pa smo se pogovarjali na sejah ŽPS, kjer so člani vseh štirih ŽPS lahko krožili, ker seja ni bila vsak mesec v vsaki župniji, medtem ko udeležbe na srečanjih nismo bolj širili, kot je bilo v cilju nakazano.

Zaznamek nekje na poti, že malce star in oguljen: »Obilica dela ti ne sme nikdar preprečiti načrtovanja.« Dokument »PiP« je prišel ravno o pravem času, ker zgoraj izpisani misli že nisem več prav verjel.

Nekaj utrinkov:

*Ob poudarku o potrebnosti nove evangelizacije smo se zavedali, da smo je potrebni najprej sami, da moramo poglobiti svojo vero, da ne bi bila samo tradicionalna, in že smo se spogledovali z rešitvami, ki so bile zapisane ob koncu dokumenta: biblična...