Verjetno se ti zdi zgornji naslov precej znan. V času pubertete se pri tebi dogajajo mnoge telesne spremembe, začneš se spraševati o smislu svojega bivanja, želiš si sprejetosti med vrstniki, spremeni pa se tudi tvoj odnos do staršev. V zgodnjih otroških letih so bili oni tvoji vzorniki, ki so ti predstavljali varno zavetje in ljubezen. V srednješolskih letih pa jih morda vidiš predvsem v negativni luči: kot »zmaja«, ki ti preprečujeta nočne izhode in omejujeta svobodo; kot »zastarela človeka«, ki ne razmišljata s svojo glavo in ne razumeta srednješolcev; kot »starokopitneža«, ki ne razumeta sodobnega sveta; kot »starca«, ki se samo prepirata, itd.

Nekateri mladostniki zgolj »grozijo« s svojim odhodom od doma, medtem ko ga drugi uresničijo. Prvi dnevi po odhodu so največkrat prežeti z veseljačenjem, poležavanjem in brezdeljem, čemur sledi občutek neizmerne praznine in osamljenosti (se spomniš svetopisemske prilike o izgubljenem sinu?). Prijatelji, s katerimi si organiziral...