Spremembe, prenova in očiščenje, ki jih v strukturi Cerkve zahteva papež Frančišek, kažejo na simptome bolezni. V medicinskem jeziku bi temu lahko rekli potreba po čiščenju ožilja, po katerem se pretaka Kristusov, Božji Duh, ki oživlja Cerkev. Vsaka nepravilnost je zožanje žil, povzroča ožino, ki preprečuje prekrvavitev organizma. Cerkev je vedno potrebna prenove, se glasi prastari teološki aksiom: Ecclesia semper reformanda! Smo torej priča pojavu, ki ni nov, je pa potreben v vsakem zgodovinskem obdobju.

Ko smo se pred kratkim na jesenski konferenci v Nemčiji zbrali slovenski duhovniki, ki delujemo v Evropi, smo si zastavili vprašanje, kakšno podobo Cerkve nosimo v sebi, kako jo doživljamo in kaj lahko naredimo, da bo ta podoba bolj sprejemljiva za današnjega človeka. Prva podoba, ki je vsem, še zlasti medijem, najbližja, je Cerkev kot institucija. V slovenski miselnosti, marsikdaj tudi v slovenskem verskem tisku, pride zelo do izraza. Slovenski laični mediji pa po...