Marta se je z Janezom Slokanom iz Mengša poročila pred devetimi leti in pol. Janez je bil vdovec in oče dveh sinov, v njunem zakonu pa sta se rodila še dva, podarjena jima je štiriperesna deteljica: Matic (22), Miha (20) Mana (7) in Jakob (5). Vzgoja je včasih tudi naporna, z božjo pomočjo pa zmoreta zvoziti tudi manj ali bolj zahtevne ovinke.

Večno življenje. Na kaj pomislita?

Janez: Pomislim na lepoto Luči, kjer ne bo nikakršnih skušnjav, na večno luč, ljubezen, sprejemljivost, mir. Hočem večno živeti, zato pa moram biti svet. To je edina vstopnica, druge ni.
Marta: Danes ob večnem življenju pomislim na tiste, ki so že umrli in so v nebesih. Že zdaj sem v stiku z njimi, lahko računam na njihovo pomoč, na njihovo delovanje za nas in se jim priporočam. Večnost je realnost, ki jo nekateri doživljajo bolj polno kot mi, je realnost, s katero smo nenehno v stiku. Smo del nje, namenjeni v njeno dopolnitev.

Želita živeti...