Dr. Anton Strle (21. januar 1915 – 20. oktober 2003) o svoji prebuditvi k osebni veri

»Zakaj vendar toliko navajaš od drugod, kadar kaj napišeš? Zakaj ne poveš kaj več čisto iz svojega?« me je ob neki priliki pograjal prijatelj. Naj mi bo torej dovoljeno, ko govorim o Kristusovem božje-človeškem okolju, povedati nekaj »iz svojega«, čeprav navsezadnje to še posebno ni in ne more biti »iz mojega«.

Prvo spreobrnjenje

Prišla je prebuditev k osebnostni veri, k osebnostnemu srečanju z Bogom, in to z Bogom, kakršen se nam je razodel v Kristusu. Moralo je to biti res spreobrnjenje; obrniti se mi je bilo treba tako rekoč za stoosemdeset stopinj, zapustiti pot, ki je peljala v brezizhodnost in pogubo, in stopiti na pot, o kateri je Jezus rekel, da je on sam ta pot (prim. Jn 14,6). Na kraju, ki ga imam še danes živo v spominu, sem izrekel strašno misel (morda je niti nisem izrazil z zunanjimi besedami): »Kako lepo bi bilo, če bi ne bilo Boga – tako bi človek b...