Ob široki poti pod vrhom Košenjaka sva opazila go­sto borovničevje, polno tem­nih jagod. Brez oklevanja sva odložila pohodne palice in si privoščila pojedino, ki je v začetku oktobra nisva pričakovala. Borovnice pa niso teknile samo nama: malo naprej sta iz goščave zleteli kuri in za njima še divji petelin. Na Košenjaku te ptice menda niso več pogoste. Nekoč pa jih je bilo toliko, da so mu Avstrijci nadeli ime Hühnerkogel (Kokošji vrh), pri nas pa so mu rekli tudi Kokošnjak.

Košenjak, ki po višini le malo zaostaja za Pohorjem (Črni vrh, 1543 m), leži na slovensko-avstrijski meji severno od Dravograda. Na severu se navezuje na gorovje Golice, njegova južna pobočja pa se spuščajo proti Dravi. Za Košenjak so značilne samotne kmetije, pašniki in prostrani gozdovi. V njih so nekoč prevladovale bukve (zdaj smreke), na ovršju pa so bile košenine, po katerih je go...