Slavka Cekuta, šolska sestra de Notre Dame, se je za misijon v Albaniji odločila leta 2004, pa ni niti veliko vedela o tej deželi.

»Že z letala sem videla veliko bunkerjev, letališče še ni bilo urejeno, prvo srečanje s toaletnimi prostori katastrofa. Zelo težko se je bilo navaditi na hrano in umazanijo. Otroci so bili umazani, ampak prijazni, kar me je zelo prevzelo.« Na začetku je bilo težko, pa se je sčasoma privadila tudi na drugačne razmere.

Ko je prišla v Albanijo, v mesto Elbasan, je v vasi »Oret Fatlume - trenutek sreče« že obstajal dom za otroke in otroški vrtec, ljudska kuhinja, v kateri so kuhali vsak dan za 130 otrok in za 80 ostarelih. S sosestro Almth sta skrbeli, da je vse dobro teklo. Sestra ni znala albansko, pogovarjali sta se v nemščini, pa se je s. Slavka začela učiti albanščino. »Otroke sem učila matematiko, oni pa mene albanščino....