Zakaj se pričevalci skrivajo v brezimnost?

Ob začetku gimnazijskega izobraževanja dam dijakom pri pouku zgodovine nalogo, naj se v jesenskih mesecih malce poglobijo v lastno družinsko zgodovino. Izbirajo lahko med risanjem družinskega drevesa, opisom starega fotografskega gradiva oz. predmetov ter zapisovanjem družinskih pričevanj. Opažam, da se večina vsako leto odloča za zadnjo nalogo, pri čemer izrazito prednjačijo opisi travmatičnih doživetij iz časa druge svetovne vojne. Prikupno nevedni dijaki uspejo prav po terapevtsko iz starih staršev izvleči krute zgodbe, ki so se vse njihovo otroštvo kot megla vlekle po domači hiši, čeprav so jih vsi želeli pozabiti ...

Nekaj dijakov se je tudi več let pozneje obrnilo name s ponudbo, da pričevalce obiščem in jih temeljiteje izprašam. Družinska zgodba jim očitno ni dala miru; veliki mislec Milan Komar je zapisal, da nam ponaredbe in maske povzročajo tesnobo in tako dolgo iščemo, kar je resnično, dokler se z voljo do...