»Se me sramuješ?« To vprašanje mi je nekoč postavila mlajša sestra. Danes, nekaj let kasneje, se temu vprašanju le nasmejim, takrat pa me je spravilo v zadrego. Izhajam namreč iz številnejše družine, ki so bile še pred nedavnim nekaj neobičajnega in v najstniških letih mi je bilo zaradi tega pogosto neprijetno.
Mladostništvo je za odraščajočo osebo velik izziv, saj zajema telesni, čustveni in socialni razvoj. Najstnik hrepeni po ljubezni in sprejetosti, zato noče izstopati iz družbe, ampak si želi, da bi bil njen enakovreden član ter priljubljen pri vrstnikih. Vsakdo izmed nas ima lastnosti, ki ga delajo drugačnega in se lahko zaradi njih počuti manjvredno. Lahko pa to različnost vidimo v svetli luči. Ko se ozrem nazaj, se zavem, da me je obogatilo ravno tisto, česar sem se kot otrok najbolj sramovala. Danes, ko nas je polovica otrok že »velikih«, si ne morem zamisliti, kakšno bi bilo moje življenje v vlogi edinke. Kljub temu da je bilo precej drugačno od običajne štiričlanske d...